UNESCO

Jelsa in UNESCO: Na tem malem prostoru se nahajajo trije spomeniki kulture, ki so na seznamu UNESCO svetovne nematerialne dediščine. Procesija „Za Križen“ je edinstveni običaj na svetu, ki se odvija že 400 let. Procesija je del dediščine celotnega otoka Hvara. Prične se na Veliki četrtek, z mašo v šestih župnijah: Jelsi, Pitvah, Vrisniku, Svircu, Vrbanju in Vrboski. Po maši verniki iz vsake župnije odidejo na procesijo dolgo 25 km, ki trraja celo noč, vse do ranega jutra na Veliki petek. Gre torej za šest procesij, ki v smeru urine kazalke v krogu obidejo ostala mesta, pri tem pa se nikoli ne srečajo. Procesijo vodi križonosec, ki je za to častno nalogo izbran deset ali več let prej, včasih tudi že ob rojstvu. Križonosec je bos ali v nogavicah, križ, ki ga nosi je težak 18 kg, spremljajo ga bratje iz bratovščine v belih tunikah (laiki), in številni drugi, vsi s prižganimi svečami in rožnimi venci. Med vstajensko procesijo se prepevajo narodne pesmi o Kristusovem trpljenju.

Starogradsko polje (ager) je najbolj ohranjena antično – grška pokrajina na Sredozemlju. Zgodba o omenjenem polju se pričenja leta 385. pred Kristusom, ko je iz otoka Parosa v Egejskem morju poslana skupina, v kateri je bilo približno sto družin, na Jadran, z namenom ustanovitve kolonije. Njihov vodja je bil Okist, ki je bil zadolžen za pravično razdelitev osvojene zemlje doseljencem. Na sredi polja je označena začetna točka (omfalos), polje pa je z enostavnimi instrumenti izmerjeno i razdeljeno na parcele. Postavljeni so tudi mejni kamni, na katerih so vklesana imena lastnikov. Zgrajene so tudi pomožne zgradbe i naselbine, do danes je najdeno približno 60 luksuznih zgradb iz rimskega obdobja. V obrazložitvi Svetovne organizacije se navaja, da so tamkajšnji nasadi vinogradov in oljke ostali „praktično nespremenjeni“ od časov prve kolonizacije starih Grkov in pričajo o edinstvenem geometrijskem sistemu razdelitve zemljišča, ki se je uporabljalo v antičnem obdobju.

Hvarska čipka je edinstvena hvarska tradicija, ki ima materialno in duhovno vrednost. Gre za prekrasno čipko, narejeno iz niti agave, tipične sredozemske rastline, ki ob molitvi izdelujejo nune benediktinskega samostana na Hvaru. Hvarska čipka je izdelana iz tankih in čvrstih niti, ki so izvlečene iz svežih listov agave, ki ne sme biti mlajša od treh let. Niti dolžine do 1 metra se izvlečejo iz listov, sledi dodatna obdelava, šele po tem so niti pripravljene za postopek izdelave čipke. Tradicija izdelave čipke iz agave datira iz polovice 19. st., ko so lokalni pomorščaki prinesli primerek čipke iz Tenerifov. Nune so preučile vzorec in izdelale še lepši, originalni in edinstveni primerek hvarske čipke. Zanimivost vezana za hvarsko čipke je, da se enkrat izdelana čipka ne pere, marveč hrani pod steklom z namenom popolne zaščite. Niti agave iz katerih je izdelana hvarska čipka spremlja legenda o neolitskem pračloveku, ki je v hvarskem arhipelagu ribaril s pomočjo ribiških mrež izdelanih prav iz agavinih niti.